Poslanka Lompar je podprla pobudo Odbora za rodno enakost, pri čemer je poudarila pomen odločne politične volje in konkretnega zakonskega okvira za doseganje evropskih standardov na področju politične rodne enakosti v Črni gori. Lomparjeva je izpostavila, da je pravi čas za zagotavljanje polne in enakopravne zastopanosti žensk. Gorčević je dodala, da kvota 40 % žensk na volilnih listah predstavlja pomemben korak k 100 % enakosti. Poleg tega je omenila krepitev volilnega okolja s profesionalizacijo Državne oziroma Centralne izbirne komisije, ki naj bi svoje odločitve sprejemala na podlagi strokovno-pravnih standardov in nepristranske uporabe zakonodaje, ne pa kot rezultat političnih kompromisov.

Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Po strmoglavljenju Bašarja al-Assada so v Siriji potekale prve parlamentarne volitve, katerih rezultati so bili objavljeni. Kot zmagovalci so se izkazale sunitske in konservativno-sunitske sile. Nemška vlada je volitve označila za 'prvi korak', vendar so prisotne tudi kritične ocene. Izvoljenih je bilo 140 od 210 poslancev, vendar ni jasno, kakšno vlogo in moč bo imel parlament v prihodnje. Opaženo je, da je bilo izvoljenih malo žensk in pripadnikov manjšin.

Skoraj 60 japonskih poslank, vključno s predsednico vlade Sanae Takaiči, je vložilo uradno peticijo, v kateri zahtevajo povečanje števila stranišč za ženske v prostorih parlamenta. Pobuda odraža prizadevanja za izboljšanje infrastrukturnih pogojev, ki bi ustrezali povečani zastopanosti žensk v zakonodajnem telesu. Japonska politika ostaja pod močnim vplivom moških, vendar se je število izvoljenih žensk na zadnjih volitvah opazno povečalo. Sanae Takaiči, ki je oktobra lani postala prva predsednica vlade v zgodovini Japonske, je s svojo podporo peticiji izpostavila nujnost prilagoditve delovnega okolja. Poslanke so opozorile, da trenutna razpoložljivost sanitarij ne zadostuje potrebam in ne sledi demografskim spremembam v parlamentu. Peticija simbolizira širši boj za enakopravnost in boljše delovne pogoje v tradicionalno konservativnem političnem okolju, kjer so bila infrastrukturna vprašanja žensk dolgo spregledana.